Ali ste že kdaj iz nabiralnika nič hudega sluteč izvlekli pismo od anonimnega oboževalca? Vas je kdaj v pisarni pričakal šopek rož, brez kartice, brez podpisa? Ste kdaj sodelovali v »skritih Božičkih« ali tistih srečelovih, pri katerih vsak pripravi darilo, nato pa z žrebom najdemo svojega? Ste kdaj prejeli kompliment, darilo ali sporočilo brez podpisa, nato pa še dneve in dneve razmišljali, kdo vam ga je poslal? Ja? In ste opazili, kako se naenkrat zgodi, da so vsi »osumljeni« dobrega dela? Nehote spoznate, da vas vsepovsod obkrožajo ljudje, ki vas imajo radi, ki vam želijo dobro. Okoli nas je mnogo mnogo več ljubezni, kot se zavedamo. In svet je zelo lep, sploh decembra.

In ko smo že pri decembru …

Kdaj ste nazadnje prejeli darilo od Božička? Ne od partnerja, ne od sorodnikov, ne od prijateljev. Od Božička z velikim B-jem. Tam nekje pri petih letih? Ali ne bi bilo bolje, da bi otrokom, namesto »Božiček ne obstaja«, razložili, da smo vsi lahko Božički?

Idejo o tem, kako otroka vpeljati v božično obdarovanje, so objavili tukaj. Nasvet pravi takole: ko je otrok dovolj velik, gre eden od staršev z njim »na kavo«. Pogovor gre nekako takole: »Vidim, da si v zadnjem letu zelo zrasel/zrasla. Ne samo, da si zrasla/zrasel v višino in imaš daljše roke pa daljše noge, s katerimi lahko hitreje tečeš, imaš tudi večje srce, ki je pripravljeno na še več dobrih del. Mislim, da si dovolj velika/velik, da te sprejmemo med Božičke. Verjetno si slišal/a od prijateljev, da Božiček ne obstaja. Ampak to je zato, ker ti otroci še niso dovolj veliki, da bi tudi sami postali Božički. Ampak mislim, da si ti dovolj zrel/a.«

Nato otroka vprašate, kaj ima Božiček od tega, da obdaruje ljudi in s tem pri otroku spodbujate razmišljanje o pozitivnih učinkih dobrih del. Otroku nato predlagate, da si izbere eno osebo, ki jo bo obdaroval – lahko je kdo od sosedov, kdo iz šole … Pogoj pa je, da poizve, kaj ta oseba potrebuje in kaj bi jo razveselilo, potem pa darilo kar se da sam pripravi, zavije in dostavi, brez da se izda. Namen božičnega obdarovanja je ravno v nesebičnem dejanju. V dajanju, brez prejemanja zaslug za to.

Ves čas pogovora pa morate paziti, da dajete otroku občutek, da je zdaj vključen v veliko skrivnost, ki je otrokom, ki na to še niso pripravljeni, ne sme izdati.

Namen takih dobrodelnih anonimnih dejanj tako ni le obdarovanje, temveč tudi ustvarjanje kolektivne zavesti, da je svet lep, da so ljudje dobri in da nam je mar drug za drugega. Z obdarovanjem osrečimo prejemnika ne le z darilom, temveč tudi z vlivanjem zaupanja v dobro. Če otrok ne ve, od koga je darilo, mu lahko dopustimo, da verjame, da so njegovo darilo pripravili škrati v Božičkovi tovarni na severnem polu, ali pa da ga je pripravil eden od »rezervnih« Božičkov iz BZ1D. Dopustimo mu malo čarovnije. Dopustimo si jo tudi sebi.

Zato vas letos spodbujamo, da če darilu že priložite voščilnico, naj bo spodaj podpisan … Božiček.

 

 

Advertisements